Tudi ti hrepeniš po bližini in globlji intimnosti s svojim partnerjem?
Občutek imam, da na nek način vsi iščemo to bližino, za katero včasih niti ne vemo, kako jo opisati, še manj pa kako se ji zares približati. Približaš se ji lahko korak za korakom, a brez vsaj majhnih korakov spremembe ne bo. V resnici je veliko bolj enostavno kot se zdi na prvi pogled. V partnerskem odnosu, kjer je prisotno vsaj osnovno medsebojno spoštovanje, lahko nekaj skrivnosti še kako poglobi vajino intimnost.

Poglejmo najprej, kaj intimnost sploh je.
Intimnost je zame čudovita beseda, ki izraža še veliko več kot le intimno – ljubezensko – spolno povezavo z boljšo polovico. Intimnost se zlahka prebuja v iskrenem, zaupanja vrednem odnosu. Intimnost zajema tako občutke ugodja, pristnosti in domačnosti v prijetnem, ponavadi bolj zasebnem okolju kot tudi intimno – notranje doživljanje vseh svojih aspektov življenja, vključno z ranljivostjo in čustveno bolečino. O intimnih podrobnostih se pogovarjamo le z najboljšimi prijatelji/cami, intimen je lahko tudi prostor ali ambient. Dejstvo pa je, da se vse tančice intimnosti odstirajo tudi v spolnosti.

Spolnost je veliko več kot se zdi na prvi pogled in kar so nas  v 21. stoletju naučili družba, družina in mediji.
Spolnost ni samo seks v smislu izmenjave užitka (če do izmenjave užitka sploh pride). Niti ni namenjen zgolj reprodukciji. V spolnosti se na intimen, izjemno subtilen, in kadar si dovolimo tudi na ranljiv način srečata moški in ženska. Če pogledamo sam spolni akt, se ženska v zaupanju po varnem in ljubečem odnosu preda in odpre moškemu, ki vstopa vanjo. Ženska je v tem položaju izjemno ranljiva, moški pa pogosto to intimnost vzame za samoumevno. Zakaj je prišlo do tega, v tem trenutku pustimo ob strani.

Pa pojdimo še malo globlje.
Eno (naj)globljih ranljivosti kot je spolni odnos – ki je lahko izjemno lep, ljubeč, rahločuten in orgazmičen – si moški pogosto nevede prilasti z izjavami kot so »to mi pripada«, »poročena sva, to je najina dolžnost«, »dolžna si poskrbeti zame«. Tudi ženske pogosto čutijo ta pritisk in občutek dolžnosti, da morajo poskrbeti za svojega moškega ne glede na to kako se pri tem ona počuti!

Lahko je partnerski odnos povsem spoštljiv, tudi razumevajoč, a ženska vseeno zaradi vseh družbenih in družinskih vzorcev, nerealnih predstav o ljubezni in spolnosti, visokih pričakovanj do sebe (moram biti dobra/popolna žena) ne zmore biti iskrena do sebe in svojih senzacij, ko pride do spolnosti.

Ženska pogosto ne sliši svojega telesa, ki kliče na pomoč.
Njeno telo se lahko trese, morda čuti težo v prsih in težje diha, morda za čas spolnega odnosa »zbeži iz telesa« ali pa bi najraje odletela nekam stran in počakala, da mine, morda ob dotiku poželenja skrči vse mišice ali se celo postavi v obrambno držo. Noben od omenjenih načinov telesa ne sprošča, sprostitev – skupaj z medsebojnim zaupanjem – pa je ključna za intimno predanost v spolnem odnosu.

Ženska pogosto ne začuti svojih občutkov, ki pronicajo skozi telo.
Ob poželjivosti moškega in v spolnem odnosu se velikokrat sooča s sramom, občutkom krivde, prestrašenostjo, nesposobnostjo, gnusom, prezirom, studom, podrejanjem, zavračanjem lastnega užitka, ponižanjem, obupom, nemočjo, frigidnostjo, morda celo paniko in zaradi vsega skupaj še z zmedo in negotovostjo, kaj se sploh dogaja z njo in ali je vse to normalno? Vsi ti občutki niso posledica spolnosti same zase ali partnerskega odnosa per se. Ti občutki so že dolgo časa zakopani v njej, zbirala in hranila jih je od rojstva dalje, marsikatero izkušnjo je ponotranjila z mantro »to je normalno«, »jaz sem kriva«, »to je cena ljubezni«. Sem in tja jih je v različnih situacijah ponovno doživela, morda pa ima za seboj celo zlorabo.

Ženska v partnerskem odnosu z lahkoto presliši svoje telo in utiša svoje občutke na različne načine.
Na primer z zanimivo (pogosto ne povsem logično) razlago, s katero opravičuje svoj položaj. Opremljena z »racionalno« razlago – npr. da se vda spolnosti, ker to pa se le spodobi danes, kajne? ali »v imenu ljubezni bom ustregla za najino dobro« – se s cmokom v grlu poda v nov spolni odnos. Vsakič znova.
Ženska je iznajdljiva, zato najde veliko zanimivih načinov, ki ji pomagajo preživeti ali samo zdržati vso to neprijetnost. O iznajdljivih načinih prilagoditve bi verjetno lahko napisala samostojen prispevek.

Kaj se dogaja na moški strani, naj povejo moški.
Jaz izhajam iz svojih izkušenj in zgodb drugih žensk.
Verjamem pa, da bi bilo marsikateremu moškemu v veliko olajšanje in zelo zelo mar za svojo drago, če bi o vsem tem z njim spregovorila. Morda delček po delček. Morda je dobro, da ženska najprej pridobi nekaj jasnosti, pri čemer jo lahko podpre kakšna posebna prijateljica, terapevtka, coachinja. S pogovorom z nekom, ki razume njeno stisko, pridobi pogum, da opolnomočena spregovori o svoji ranljivosti s svojim dragim. Morda bi takrat spregovoril tudi on, prepričana sem, da tudi naši moški nosijo zanimive in ranljive zgodbe o spolnosti in življenju moškega v sodobnem svetu.

Tri skrivnosti, ki poglobijo vajin partnerski odnos, pa ti zaupam naslednjič.
Besede so prihajale same od sebe od začetka do konca, sledila sem toku navdiha in se odločila, da pustim naslov takšen kot je. Četudi ti nisem zaupala tistih skrivnosti, ki sem si jih napisala v osnutku.